Slavnostna akademija ob 50-letnici RSV

Pred točno 50. leti, 17. 11. 1973, je iz Triglavske čete - Gozdovniki Zmajevega rodu nastal Odred Sivega Volka, kasneje Rod Sivega volka.
“Takrt je bil Rade star, tko, 50!” (smeh)

S temi besedami smo prižgali svečke na torti Rodu Sivega volka, ko smo v petek, 17. 11. 2023, na dan ustanovitve, praznovali 50-letnico našega rodu na Gimnaziji Vič. Slavnostne akademije se je udeležilo več kot 230 bivših in aktivnih članov rodu. Večer, poln zabave, klepeta, dolgih objemov, solz smeha in hvaležnosti, da smo, kar smo, je sklenil naše celoletno praznovanje abrahama.

Slavnostno akademijo smo otvorili z razstavo fotografij, majic, puloverjev, krojev, Prepihov (rodovega glasila) in drugih predmetov, ki so v preteklih 50. letih krojili naš rod, temu pa je sledila proslava oz. vpogled v dan na taboru. Po jutranjem umivanju zob je bil čas za dviganje zastave - takrat smo na oder povabili vse bivše starešine in načelnike rodu, ki so ob spremljavi RSV orkestra dvignili zastavo. Ob govoru Matjaža Vrtovca, prvega načelnika RSV, ki je osvetlil naš nastanek, smo spoznali, da se v 50. letih pravzaprav ni veliko spremenilo - še vedno najraje taborimo v Kalu, preživljamo svoj čas v naravi in s ponosom nosimo ime Pavla Kunaverja - Sivega volka. Spomine in zgodbe svojih taborniških let so nato z nami delili mnogi volkci, ki smo jih ujeli v objektiv, to, kakšni so najmlajši volčiči danes, pa smo slišali ob posnetku drona, ki se sem in tja dvigne nad naše tabore. Ob slovesni priložnosti smo od Zveze tabornikov Slovenije prejeli zlato plaketo. Proslavo smo sklenili z govorom bivše starešine, Boštjanom Zajcem, ki nam je odgovoril na zloglasno vprašanje: “Bošto, zakva?”. In takrat smo vpihnili naših 50 svečk - z enim vprašanjem nam je Boštjan vzel dih in orosil oči. Takrat je vsak pri sebi našel svoj odgovor, ki mu je povedal, zakaj je danes z nami. In naša srca so bila polna. In dan na taboru se je končal z besedami, na katere pomislimo, ko pomislimo na naš rod. In orkester je zaigral Bor do bora. *MMM*

Po proslavi sta se klepet in smeh razlegla po predverju, Nutella se je cedila po palačinkah Aljaža in Tine (Palačinkomata), stara prijateljstva so zanetila iskrico v očeh. Ker pa se nikjer ne počutimo bolj povezane, kot ob tabornem ognju pod zvezdami, smo večer sklenili z iskrico, ki je zanetila zadnji ogenj. In smo peli. In bili srečni.

Zahvaljujemo se Gimnaziji Vič, ki je dom mnogim volkcem, da smo lahko v mali dvorani obudili naš tabor in v predverju pripravili razstavo, ter ravnateljici Alenki Krapež za podporo pri organizaciji akademije in vsesplošno podporo naših prostovoljcev. Hvala Petru, ki je poskrbel za tehnično izvedbo dogodka. Hvala Aljažu in Tini Deu za palačinke, ki so bile, kot na taboru, najboljša večerja.

Povezave do videov v sklopu akademije:


Avtor: Maša Fatur, Žiga Debevc, Veronika Hauko, Urška Jankovič

Vsebina