Prvomajc (2019)
Tokrat smo se kar z domačim LPP-jem zapeljali do našega izhodišča - štartali smo iz Iške vasi in zabredli v Iški vintgar. No, po reki Iški, ki tam teče, v resnici sploh nismo brodili, pa smo vseeno bili mokri; po približno uri hoje nas je namreč ujel prvi dež. Vdali se še nismo in smo korakali naprej, proti sotočju Iške in Zale. Vmes smo se ustavili in imeli kosilo, med katerim se je vreme izboljšalo in pot smo nadaljevali obsijani s prijetnimi sončnimi žarki. Iz vintgarja smo se povzpeli do Krvave peči, kjer smo si napolnili vodne zaloge. Vreme je bilo resnično aprilsko in kakšno uro hoda od Krvave peči so se nad nami spet zgrnili črni oblaki in nas obmetavali z dežjem. A tudi takrat smo si le zapeli: “Oh ti muhasti april ... “ in šli naprej. Proti večeru smo prispeli do Sela pri Robu, kjer nam je gospod Janez dovolil prespati v njegovem skednju. Nedaleč stran smo si na ognju skuhali večerjo, ki je bila pravi kulinarični presežek - kuskus z zelenjavno-mesno omako. Siti in suhi smo prespali noč.Naslednje jutro nas je prebudilo mukanje krav pod nami, vstali smo in pojedli čokolino. Za krajem Boštetje smo se spet spustili v dolino reke Iške in pot nadaljevali proti njenemu izviru. Spet nas je napadel dež in iz nas spral željo, da bi iskali izvir Iške, ki smo ga pravzaprav zgrešili. Neslo nas je naprej proti Bloškemu jezeru in kmalu smo, željni avanture kot ponavadi, zavili s ceste in jo ubrali ob Blatnem potoku, ki teče v smeri proti jezeru. Žal smo se kmalu znašli v močvirju, tako da smo imeli vodo pod nami, nad nami in v naših čevljih. Premočeni smo prispeli do Bloškega jezera, kjer smo se, po ogledu vremenske napovedi in razmišljanju o nadaljni hoji po dežju, odločili, da letošnji prvomajski izlet zaključimo s tolikšno mero dostojanstva, kot je bilo vode v naših gojzarjih - veliko.Avtor: Urška Jankovič, Domen Hauko in Žiga Debevc