GG zimovanje (2018)

Letos nas je na GG zimovanje pot zanesla pod greben Košute na planino Šija v tamkajšnji taborniški dom Šija.
Na sobotno jutro smo se z avtobusom odpeljali do Jelendola skozi Dovžanovo sotesko in kmalu z nahrbtniki oprtani začeli hoditi v smeri proti Kofcam. Pot, ki je bila primerna tudi za najmaljše člane, se je počasi dvigala in nas vodila do zaseneženih stez, po dobri uri hoje pa
se je začela dvigati strmeje med smreke Karavank. Ko smo po približno treh urah hoje prispeli na cilj tistega dne in ko so se vzdihi in švic polegli, nam je bilo kmalu jasno, da smo se res znašli sredi zimske idile: dober meter snega in razgled na hribe blizu in daleč. Proti
modremu nebu se je dvigal s sončnimi žarki osvetljen greben Košute, antena na Krvavcu, Grintavec … Skratka, ni da ni. V taborniškem domu so nas prijazno sprejeli Simona, Miha in njun sin Blaž, ki vsak vikend v lepem in slabem vremenu preživijo na 1528m. Za nas so dobro zakurili jedilnico in nam pripravljali dobrote “po taborniško” – od sveže pečenih
buhtlov, do kompota in vsem ljubega makaronflajža. “Carsko!” “Ful dobr!” “A lahko tut repete?” “Hvala!” Z njihovo pomočjo in prijaznostjo smo se res počutili kot hm, v hotelu.
Redko za tabornike, kaj ne?
Nasmejanih obrazov in polnih trebuhov smo se iz tople jedilnice spet podali na sneg; sankanje, kepanje in bitka med mlajšimi in starejšimi GG-ji so bili le uvod v večerni program – znamenit krst GG-jev. Le-ti zamenjajo rdečo rutko z zeleno in nato še cel dan vshičeno gledajo proti tlom, da preverijo, če jim še visi okrog vratu. Da bi rutko sprejeli na vseh ravneh, kot se spodobi, smo po pogovoru na Poti v kano končali še s kvizom o našem rodu in “dobro” ter “slabo” papico.
Nedeljsko dopoldne smo nadaljevali z zanimivimi, poučnimi in uporabnimi delavnicami – vodniki Kaja, Ana in Žiga so nam tako članom kot PP-jem in starejšim predstavili zimsko prvo
pomoč, kako preveriti plazovitost terena pozimi in uporabo lavinskega trojčka – žolne, sonde in lopate.
Zaključek z lepim vremenom obarvanega vikenda bi težko bil boljši – strmina, ki smo jo vsak potihoma zasovražili na poti navzgor, nam je zdaj predstavlajala dooolg tobogan za sani.
Lopata, strmina, pa je! Wuhuuu!

Napisala: Maša Fatur

Avtor: Urška Jankovič, Žiga Debevc, Maša Fatur

Vsebina